Dopoldne smo z go. Weinhandl obiskali več krajev z zgodovinskim pomenom. Najbolj zanimiv je bil gost gozdnat predel, kjer so, kot so nama povedali, Žide pokopali v množični grob. Ga. Weinhandl naju je opozorila, da je trava, ki raste tu, drugačna od trave drugod po okolici. Debela, krepka in visokorasla trava, ki je neupogljiva skoraj tako kot bambus. Taka trava ne raste nikjer drugod in ona ji pravi Judengrasse (Židovska trava). Zdaj se mi ideja, da je kraj, kjer so pokopali Žide, žrtve vojne grozot, zaznamovan s posebno travo, zdi mistična. Presega meje verjetnosti. In vendar, ko smo se preostali del dneva vozili po okolici, sem zaman skušal opaziti podobno vrsto trave, ki bi rasla kod drugod. Nisem je opazil. Zdi se, da je taka trava resnično edinstvena za kraj, kjer leži množični grob Židov. Čez nekaj mesecev, sem o tem kraju napisal pesem:
    Travna bilka

Sem travna bilka,
kjer ne bi smela rasti nobena trava.
Zemlja pod mojimi nogami je hladna in vlažna,
redko jo ogreje sonce.
Obkrožena z drevesi,
živim pod krošnjami dreves
v senci zgodovine.

Sem travna bilka.
Nisem sama.
Sem ena od stoterih travnih bilk.
Smo majhna, a krepka skupnost.
Nobena trava ni takšna kot smo mi.

Sem travna bilka.
Ne boste našli trave kot sem jaz na sosednjem polju.
Ne v tem mestu.
Ne v sosednjem mestu.
Nikjer naokoli.
Naša travnata skupnost je edinstvena.
Resnično smo brez primere.

Sem travna bilka.
Oh, tako drugačna od svojih sestričen.
Drugačna kot trava v jarku.
Nisem tako visoka kot Ostrica.
In ne rastem tako brezciljno kot Rezika.
Nisem tako brezhibna in urejena kot Latovka.
Pravijo mi preprosto Židovska trava.
Rastem samo tukaj, samo na tem mestu.

Sem travna bilka.
Globoko v srcu Evrope.
Globoko sredi avstrijske pokrajine.
Globoko v gozdu, kamor sonce redko posije.
Kjer zgodovina preži kot večna megla.
Uganka, ki je nihče ne zna pojasniti.
Travna bilka, kjer ne bi smela rasti nobena.
Razen Židovske trave.

Sem travna bilka.
Tla, na katerih stojim, so posebna.
Drugačna od zemlje naokoli.
Kraj, ki ga ni na nobenem zemljevidu.
Poznajo ga samo domačini.
Bogat s spominom.
Kosti zgodovine.
Pravijo mi Židovska trava.

Sem travna bilka.
Živim na svetem kraju.
Najprej sem bila pozabljena, potem se me je dotaknil Bog.
Ta zemlja ima dušo.
Ta zemlja ima mnogo duš.
In veliko Židovske trave.

Sem travna bilka.
Označujem žalosten del gozdu.
Gozd, ki skriva globoko skrivnost.
Zemlja, ki nosi prekletstvo.
Stotine pokopanih globoko pod mojimi nogami.
Množični grob.
Zato mi pravijo Židovska trava.

Sem travna bilka.
Ena od stoterih travnih bilk,
kjer ne bi smela rasti nobena trava.
Uganka znanosti.
Znamenje zgodovine.
Zadnje počivališče.
Neznane žrtve holokavsta.
Zavrženi ljudje.
Pokriti s prahom, da bi zakopali zločin.

Sem travna bilka.
Živim pod krošnjami dreves
v senci zgodovine.
Mrtvi pod mojimi nogami
segajo skozi prah,
travni prsti grabijo proti nebu.
Segajo k nebesom.
Novorojeno življenje v meni.
Vendar jaz sem le travna bilka.